Kako se je začela pot Foto Delavnice?

Pravzaprav ne vem, še nisem bila na svetu. Iz pripovedovanj lahko rečem, da se je začela s prvo foto “mašino” (kot radi rečemo v fotografskem žargonu) na podstrehi družinske hiše. Strast do lepih fotografij je gnala prve odločitve o začetku fotografskega studia, še preden je Foto Delavnica poiskala nove prostore na različnih lokacijah v Šiški. Vedno je predstavljala pomemben člen lokalnega okolja – kako tudi ne, saj preko razvijanja fotografij prisostvuje na nekaterih najpomembnejših življenjskih prelomnicah svojih strank, kot je recimo poroka; spremlja dogodivščine v znanih in neznanih krajih na potovanjih širom sveta; nudi darila, ki nosijo osebno noto med darovalcem in prejemnikom; ter ne nazadnje starim fotografijam vdihne novo življenje.

Zagotovo lahko trdim, da sta moja starša predana lepim fotografijam z vsem srcem. Če namreč pomislim na Foto Delavnico, se spomnim na svojega očeta, Bojčija J kako z resnim izrazom na obrazu sedi za foto mašino, da s skrbnostjo pregleda vsako fotografijo. Doda “malo rdeče in rumene”, popravi svetlobo, naredi lep izrez in poskrbi, da bo vsako fotografijo razvil v najlepši luči. Če izdeluje večje serije fotografij (kadar na primer fotografira razrede na šolah po vsej Sloveniji), vedno naredi “probo” in fotografije preverja na dnevni svetlobi.

Ni kaj, za lepo fotografijo si je treba vzeti čas!

Kljub dejstvu, da dandanes velika večina posnetih fotografij ne ugleda luči dneva v fizični obliki, temveč ostane zakopana v megabajtih računalnikov in telefonov, v Foto Delavnici še vedno verjamemo v pomembnost razvitih fotografij. Digitalna revolucija je seveda močno zaznamovala tudi fotografijo, a nečesa ne more spremeniti: občutka in mravljincev po celem telesu, ko v predalu najdeš album s starimi fotografijami svojega otroštva, mladostne norosti, potovanj, poroke, neštetih rojstnih dnevov in fotografij s svojimi prijatelji. Resda malce zbledijo in izgubijo prvoten sijaj, morda so nekoliko pomečkane, a nekaj velja kot pribito: spomnijo nas na tiste lepe, nore, čudovite, vznemirljive trenutke svojega življenja in se zavemo vsega lepega, kar smo že doživeli. V nas obudijo hvaležnost za ljudi, ki nas spremljajo v življenju v dobrem in slabem. Razvita fotografija je več kot le to: je ujeti trenutek, je neprecenljiva izkušnja, je ohranjen spomin. Dovolite sebi in nam, da razvijemo vaše digitalne fotografije. Naj jih ne ogrožajo računalniški virusi. Naj zasijejo, spomnijo, osrečijo.

Ana Cesar